Vključitev novega akvarija v mestni park obravnavamo zrcalno, tako da vključimo park v akvarij. Dinamika narave, sprememba letnih časov, dogajanja v parku odsevajo na steklenih zrcalnih površinah nove arhitekture. Tako nastane stik med dvojnostjo dinamičnega okolja in statične krožno zasnovane arhitekture, koža-površina objekta pa prejme nase del realnega prostora ki jo obdaja.

 

 



acquario-vista-1
ZASNOVA ODPRTIH PROSTOROV
Zemljiška parcela št. 8/1 se nahaja na obrobju severozahodnega predela mestnega parka pod mestnim hribom in med dvema obstoječima objektoma. Trenutno ta del parka ni obiskan in je zanemarjen. Krožna zasnova zunanje ureditve in sama oblika objekta nadaljujeta organsko in mehko oblikovanje parkovnih poti in zelenic. Na tak način se omenjena parcela naveže na obstoječi park in prizadeva, da bi postala živahen in prerojen prostor. Lega objekta je predvidena na parceli 8/1 in delno na parceli 12. Na parceli 12 in 5 je predviden objekt »mala hiša«. Preko parcel 11, 4 in 5 poteka cesta za dostavo do objekta ter nadomestna cesta za dostop do parcele 3. Na parcelah 12, 13, 9, 8/3 so predvidene zunanje parkovne ureditve in ureditev parkovne poti, površine za otroška igrala, klopi pred in ob objektu, zunanje površine namenjene neinstitucionalnem izobraževanju.

ARHITEKTURNA ZASNOVA OBJEKTA IN OBLIKOVANJE STAVBNE MASE

AKVARIJ/TERARIJ

Želja po vključitvi zanemarjenega predela v življenje parka oblikuje zasnovo odprtih prostorov, na podoben način pa se tudi stavbna masa mehko vključi v prostor. Volumen akvarija-terarija je zasnovan kot prstan, katerega obod je namenjen skupnim in internim prostorom, notranji prostor pa sami razstavi. Ob vhodu se obroč zalomi, tvori nadstrešek in zaznamuje vstop v objekt. Vhod je predviden na koti 282 m.n.m. (0.00m), servisni vhod na koti 283.35 m.n.m. (+3.35m).

Ob vhodu so načrtovani prostori za sprejem, kavarna in trgovina, ter komunikacije za obiskovalce (dvigalo in stopnice). Preko tega prostora vstopimo v glavni razstavni prostor - terarij, do akvarija pa pridemo preko klančine okoli tanka z meduzami. Obiskovalec krožno sledi razstavi: centralni del karakterizirajo skalnato oblikovane stene terarija ter obodni zimski vrt s tropskimi rastlinami, skozi katerega pronica svetloba v razstavni prostor. Servis terarija je povezan preko stopnišča z medetažo. Na severni strani objekta so servisni prostori. V medetaži nad glavnim vhodom je večnamenski prostor, ob severnem vhodu za servis pa pisarne. Komunikacija za servisiranje razstavnih prostorov poteka preko mostovža nad razstavo, v času, ko objekt ni odprt, pa tudi po krajši poti preko razstavnega prostora. V akvarij v kleti dostopamo preko rampe okoli tanka z meduzami, razstava je organizirana krožno s tematskimi žepi. V obroču so predvideni prostori za servisiranje, tehnični prostori, prostori za pripravo akvarijev, wc-ji, komunikacije. Ob glavnem vhodu je predvideno tudi dvigalo za invalide, ki povezuje vsa nadstropja, ob vhodu za zaposlene in dostavo pa tovorno dvigalo.

Akvariji in terariji so večinoma vkomponirani v debele stene med servisnimi in razstavnimi prostori. Te niso fiksne in omogočijo popolno spremembo razstave. Načrtovane so kot membrane celic: v terariju je centralni del namenjen servisu, obiskovalec se sprehaja po obodu, v akvariju pa se zrcalno obiskovalec sprehaja v centru razstave, na obodu pa so predvideni servisni prostori. Pozitiv/negativ se pokaže tudi pri samemu oblikovanju notranjosti, kjer je akvarij zasnovan kot podvodna jama, terarij pa kot skala, na kateri se sprehajajo plazilci.

Terarij je možno ločiti na dve klimatski coni, ločitev naj bi potekala v smeri mostovža za servis.

Zunanja podoba je zasnovana kot monoliten valj ki se rahlja le pri vhodu. Fasada je sestavljena iz ravnih steklenih zrcalnih plošč (odbojno steklo) s belim potiskom. Vzorec je sestavljen iz prepletajočih se rib in žab, kar nagovarja na program.

MALA HIŠA
Mala hiša je zasnovana kot preprost objekt, okrogel v tlorisu, ki ga obdajajo grobe lesene lamele. v njej sta samo dva prostora, prostor za živali se lahko dalje deli. po fasadi celotnega oboda raste bršljan.

PROMETNA UREDITEV IN PRIKLJUČEVANJE NA MESTNO CESTNO OMREŽJE

PEŠ PROMET
Za večino obiskovalcev se predvideva dostop čez mestni park. Vhod v objekt je predviden v smeri mestnega parka, saj sprehod po parku predstavlja uvod v razstavo objekta. Ob objektu je predviden manjši trg-obroč, na katerega se navezujejo sprehajalne peš poti . Glavni dostopi do objektov in primarne peš poti so urejeni tako, da so uporabne za funkcionalno ovirane ljudi.


 

  • 0_akvarij_220006
  • akvarij_210000
  • akvarij_220010
  • akvarij_220015
  • akvarij_220016
  • akvarij_220020
  • akvarij_220022
  • akvarij_230026
  • aquarium-terrarium01
  • aquarium-terrarium02
  • aquarium-terrarium03
  • aquarium-terrarium04

 MOTORNI PROMET
Dovoz do ureditvenega območja je predviden na severno-vzhodnem območju v širini dvosmernega prometa Trubarjeve ulice. Preko parcel 11, 4, 5 poteka cesta za dostavo do objekta, ter nadomestna cesta za dostop do parcele 3. Znotraj ureditvenega območja na parcelni številki 4 in 5 so predvidena parkirna mesta za potrebe zaposlenih, dostave in manjšega števila obiskovalcev – invalidov (2 PM). Površine vozišč so utrjene s kamnitim tlakovanjem, minimalni radij vozišč je 5 m, minimalni radij uvozov je 4 m. Predvideni prečni prerez dostavne poti je: 5,00 m široko vozišče za dvosmerni mešani motorni, kolesarski promet in peš promet, 1,00 m širok zeleni pas za infrastrukturo na vsaki strani ulice med cestiščem in koridorji za pešce,1,20 m širok hodnik za pešce enostransko ob cestah.
Avtobusni promet se ohrani na sedanji lokaciji Ulice heroja Staneta z vzdolžnim parkiranjem.
Glavnina parkirnih mest se predvidi na južnem delu parka – ob objektih Športnega društva center Maribor, na zemljišču parc. št. 869/1, kjer se predvidi izgradnja parkirnega platoja, namenjenega kontrolirani uporabi obiskovalcev Akvarij - terarija ter delavcem športnega društva.

  • acquario-planimetria-generale
  • acquario-planimetria01
  • acquario-planimetria02
  • acquario-planimetria03
  • acquario-sezioni

 

ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI DELOVNEGA OKOLJA IN TRAJNOSTNE GRADNJE
Zagotavljanje trajnostne gradnje v projektu poteka na treh nivojih:
1. Pravilna strateška izbira programa glede na pozicijo in tip objekta: trajnostna gradnja se začenja že pri racionalni rabi materialov in energije za gradnjo. V okviru takega razmišljanja je smotrna postavitev akvarija v klet, ker ne potrebuje naravne svetlobe, terarija pa v pritličje, kjer je možno pridobivanje dnevne svetlobe in zračenje prostorov
2. Čim večja kompaktnost objekta: kompaktnost ne pomeni samo racionalne izrabe tal, temveč tudi učinkovitost objekta v smislu rabe energije in funkcionalnosti, manjših površin fasade, krajših komunikacijskih poti v notranjosti. Tej premisi sledi tudi čebulasta zasnova notranjosti.
3. Učinkovit sistem preskrbe in ravnanja z energijo, opisan v nadaljevanju

OPIS ENERGETSKEGA SISTEMA IN ENERGETSKE UČINKOVITOSTI
Energetski sistemi izkoriščajo geotermalno energijo podtalnice s kombiniranimi črpalkami voda-voda, izkoriščanje sončne energije zaradi visokih dreves v okolici namreč ni smiselno. Da bi s toplotnimi črpalkami dosegli čim višje grelno število, mora biti režim ogrevanja nizko temperaturni. Večino objekta bi zato ogrevali s talnim ogrevanjem. Kot dopolnitev talnemu ogrevanju in za ogrevanje steklenih površin, pa bi služil štiri-cevni sistem ventilatorskih konvektorjev.

Za prezračevanje objekta bi uporabili klimate z visoko stopnjo rekuperacije toplote odpadnega zraka. Za dogrevanje in pohlajevanje zraka, za prezračevanje in zračno tehniko v različnih klimatskih conah se uporabi toplotne črpalke, tako da je grelno/hladilno število največje. Celoten objekt bi bil prisilno prezračevan, z urejeno rekuperacijo toplote/hladu odpadnega zraka. Odpadni topli sanitarni vodi in odpadni bazenski vodi bi pred izpustom v kanalizacijo s toplotnimi črpalkami ali prenosniki toplote odvzeli odvečno toploto. Dodatno zaščito pred premočnim pregrevanjem poleti nam nudi zelena streha, in pa seveda tudi senca dreves južno od objekta.

Celotni sistem bi imel sodobno centralno regulacijo s centralnim nadzornim sistemom. Na ta način bi zagotovili delovanje vseh naprav kot celote ter tako optimizirali stroške obratovanja.
Opisani sistem bi ob dobri toplotni izolaciji, dobrem tesnjenju in učinkovitem senčenju objekta lahko zagotovil visoko bivalno ugodje z visoko stopnjo izkoriščanja alternativnih in obnovljivih virov energije.

ZASNOVA KONSTRUKCIJE
Konstrukcija sledi osnovnemu konceptu objekta: močan obodni prstan nosi in zavetruje izpraznjeno sredino, ki je popolnoma prilagojena čim večji fleksibilnosti razstavnega prostora. Konstrukcija prstana in talnih plošč sredine je armirano betonska, stene razstavišč z akvariji in terariji pa so iz mavčnokartonastih plošč s kovinsko podkonstrukcijo, ki omogočajo enostavno prilagajanje občasnim manjšim spremembam programa, brez posegov v osnovno konstrukcijo pa tudi zamenjavi celotnega sistema razstavišča. Streha ja ravna in pozelenjena.

FAZNOST GRADNJE IN ŠIRITEV OBJEKTA
Objekt se v celoti zgradi v eni fazi.
Ob povečanih potrebah po novih akvarijskih ali terarijskih enotah se objekt širi tako, da ne zavzema dodatnega zunanjega prostora, ampak izkorišča notranji potencial - najprej s spreminjanjem geometrije sten z akvariji in terariji, s čemer se površina teh sten poveča, potem pa tudi z zasedanjem prostih površin tlorisa, na primer prostora z rastlinjem na obodu pritličja.

Pdatki o projektu:

Projekt št.: 091204
Lokacija: Maribor, Slovenia
Datum: December 2009
Projektna ekipa: Ivo Buda, Tomaz Kristof
Program: akvarij, terarij
Etažnost: klet+pritličje

 

Links:

http://europaconcorsi.com/projects/113111-acquario-terrario-

http://ec2.it/ivobuda/projects/113111-acquario-terrario-

opis energetskega sistema in energetske učinkovitosti

Skupek objektov, ki so predmet natečaja, se bo s toplotno energijo in hladom oskrboval enotno. In sicer se bo priprava toplote in haldu vršila v centralni strojnici, ki bo v ojektu MOL-a.

Pridobivanje toplotne energije in hladu bo rešeno s sistemom KTPE (kombinirana priprava toplote in elektrike) v navezavi na polje sončnih kolektorjev s sezonskim hranilnikom toplote in sistemom toplotnih črpalk voda-voda. Objekte se bo ločeno prezračevalo s klimati z rekuperacijo toplote/hladu odpadnega zraka.

Osnovne predpostavke pri snovanju sistema za energetsko oskrbo objektov. Celoten sistem je dimenzioniran na potrebno grelno moč v zimskem času. Toplotne izgube objektov naj bi bile povprečno cca. 60 W/m2, kar ob površini 70.000 m2 pomeni 4,2 MW toplotnih izgub. 25% potreb po energiji za ogrevanje, hlajenje in prezračevanje je potrebno zagotoviti z obnovljivimi viri energije. V ta namen bo vgrajenih cca. 3000 m2 SSE (sončnih kolektorjev), ki bodo povezani s sezonskim hranilnikom toplote, prostornine cca. 6000 m3.

Osnova sistema KTPE bo plinski motor z notranjim zgorevanjem, ki bo porizvedel cca 2,1 MW toplote in cca. 1,5 MW električne moči. Proizvedeno električno moč se bo uporabilo za poganjanje TČ (toplotnih črpalk) voda-voda in klimatov za prezračevanje objektov.

Zimski princip delovanja, ogrevanje:

Toploto pridoblejno s SSE, oziroma shranjeno v sezonskem hranilniku toplote se bo uporabilo za predgrevanje ogrevne vode, dokler bo to smiselno. Toploto pridobljeno s sistemom KTPE se bo uporabljalo za pokrivanje osnovnih potreb po ogrevanju in sicer s površinskim (talnim) in radiatorskim ogrevanjem. Elektriko pridobljeno s sistemom KTPE pa se bo uporabljalo za poganjanje TČ voda-voda, ki bodo po potrebi dogrevale dovodni zrak v klimatih, torej za toplozračno ogrevanje.

Poletni princip delovanje, hlajenje:

Toploto pridoblejno s SSE uporabilo za predgrevanje oziroma neposredno ogrevanje ogrevne vode, ki bo poganjala absorpcijski hladilni sistem. V priperu viškov toplote, se bodo le ti shranjevali v sezonskem hranilniku toplote. V preimeru pomanjkanja toplote, pa bo le to porizvajal sistem KTPE, čigar viški se bodo prav tako shranjevali v sezonskem hranilniku toplote. Osnovne potrebe po pohlajevanju objektov se bo zagotovilo s površinskim (stropnim) hlajenjem Elektriko pridobljeno s sistemom KTPE pa se bo uporabljalo za poganjanje TČ voda-voda, ki bodo po potrebi pohlajevale dovodni zrak v klimatih, torej za zračno pohlajevanje.

FAZNOST GRADNJE

povzetek

CESTNA MREŽA

Elaborat ne posega bistveno v predvidene ureditve cestnega prometa na območju. Poljansko nabrežje ostaja odprto za promet v obe smeri, izjema je pa cesta okoli parka (mimo Ambroževega trga), ki postane enosmerna in odprta samo v določenih urah dneva za dostavo, uporablja pa se tudi za intervencijo. Poljanska in Roška cesta ter seveda most se ne spreminjajo, izjema je premik avtobusnega postajališča bližje križišču (ob Poljanski v smeri proti centru), ki ga je omogočilo klinasto oblikovanje objekta.


 

PODZEMNO PARKIRANJE

Podzemne garaže so tri, prva je namenjena zaposlenim in obiskovalcem upravnega središča, druga samo zaposlenim, tretja pa zaposlenim in obiskovalcem novega poslovnega objekta. Prva je kombinirana z delno klasičnim delno avtomatskim parkirnim sistemom, drugi dve pa sta klasični.

Z običajnim garažnim sistemom, kjer ima vsaka garaža svoj vhodi iz javne ceste, bi se križišče Poljanske in Roške po nepotrebnem še dodatno obremenjevalo z mirujočim prometom (vožnjami do ramp v garaže). Zato je zasnovan poseben podzemni (kletni) cestni sistem, ki poveže vse vstopne točke v garaže na način, da lahko vsak uporabnik uvozi v kletno etažo na njemu najbližji vstopni točki, potem pa se po kletni cesti zapelje do garaže, kjer želi parkirati. Kontrolne točke (dvižne rampe) niso na vstopu v klet, ampak šele na vstopu v garažo iz kletne ceste.

Garažna hiša pod stavbo upravnega središča je načrtovana kot avtomatski parkirni sistem, za potrebe natečajne naloge je bil uporabljen sistem podjetja Woehr Multiparker 750, dimenzijam parkirišč pa je dodano nekaj rezerve, da se lahko kasneje uporabi tudi sistem drugega proizvajalca.

Običajen čas za odvoz avtomobila iz avtomatske garaže je približno minuto, pol minute porabijo avtomatska dvigala, pol pa v povprečju sam uporabnik iskanje ključev, nastavljanje sedeža ipd.) Za zmanjšanje tega časa je ob vsakem dvigalu dodaten prostor za odlaganje avtomobilov - medtem ko uporabnik zapravlja svoje pol minute, lahko avtomatika že gre po naslednji avto.

V smislu istočasnosti je smotrno avtomatski parkirni sistem uporabljati večinoma za obiskovalce upravnega središča, ki prihajajo v stavbo in odhajajo iz nje porazdeljeno čez cel dan, in manj za zaposlene, ki imajo večinoma skupen urnik prihajanja na delo in odhajanja domov. Zato je z avtomatskim parkiranjem rešenih samo približno tretjina parkirnih mest na območju.

Konstrukcijski raster 8x8m omogoča enostavno spremembo sistema parkiranja iz avtomatskega v klasičnega (ob širini stebrov 50cm je med njimi prostora za 3 parkirišča širine 250cm) tudi v zadnjih fazah projektiranja (v PZI), upoštevati pa je potrebno, da se bo v tem primeru število dobljenih parkirnih mest skoraj prepolovilo.

Z uporabo avtomatskega garažnega sistema bo stavba upravnega središča postala vzorčen objekt tudi v smislu tehnoloških rešitev parkiranja, podobno kot že zaradi uporabe dvojne fasade. Če napovedi iz projektne naloge o zmanjšanju avtomobilskega prometa držijo, pa se lahko v prihodnje del sistema avtomatskega parkiranja odstrani, prazen prostor pa nadomesti z drugim programom.

Ostale garažne hiše so narejena v klasičnem sistemu, z enakim konstrukcijskim rastrom (8x8m).

DOSTAVA

Dostava na severni strani obravnavanega območja (Upravno središče, Peglezen, Arhiv) se večinoma vrši preko prve kletne etaže (nivo spodnjega pritličja), kjer višina prostora omogoča uvoz tudi večjim tovornjakom. Zaradi znižane višine tunela pod Poljansko cesto (ker se mora izogibati cevem komunalne infrastrukture) so vstopne točke za dostavna vozila možne samo iz Poljanskega nasipa.

Izjema na severni strani je objekt Cukrarne, ki se napaja iz Poljanskega nasipa, ter drobne trgovinice v spodnjem pritličju Peglezna, orientirane proti parku, ki se napajajo iz dovozne ceste ob objektu.

Na južni strani območja je samo en objekt, nova poslovna stavba. Dostava se vrši samo na nivoju pritličja iz parkirišča na zadnji strani parcele, dostop je neposredno iz Roške ceste, a mogoč samo z desnim zavijanjem iz smeri proti jugu.

Skupek objektov, ki so predmet natečaja, se bo s toplotno energijo in hladom oskrboval enotno. In sicer se bo priprava toplote in haldu vršila v centralni strojnici, ki bo v objektu MOL-a.

Pridobivanje toplotne energije in hladu bo rešeno s sistemom KTPE (kombinirana priprava toplote in elektrike) v navezavi na polje sončnih kolektorjev s sezonskim hranilnikom toplote in sistemom toplotnih črpalk voda-voda. Objekte se bo ločeno prezračevalo s klimati z rekuperacijo toplote/hladu odpadnega zraka.

Osnovne predpostavke pri snovanju sistema za energetsko oskrbo objektov. Celoten sistem je dimenzioniran na potrebno grelno moč v zimskem času. Toplotne izgube objektov naj bi bile povprečno cca. 60 W/m2, kar ob površini 70.000 m2 pomeni 4,2 MW toplotnih izgub. 25% potreb po energiji za ogrevanje, hlajenje in prezračevanje je potrebno zagotoviti z obnovljivimi viri energije. V ta namen bo vgrajenih cca. 3000 m2 SSE (sončnih kolektorjev), ki bodo povezani s sezonskim hranilnikom toplote, prostornine cca. 6000 m3.

Osnova sistema KTPE bo plinski motor z notranjim zgorevanjem, ki bo porizvedel cca 2,1 MW toplote in cca. 1,5 MW električne moči. Proizvedeno električno moč se bo uporabilo za poganjanje TČ (toplotnih črpalk) voda-voda in klimatov za prezračevanje objektov.

Zimski princip delovanja, ogrevanje:

Toploto pridoblejno s SSE, oziroma shranjeno v sezonskem hranilniku toplote se bo uporabilo za predgrevanje ogrevne vode, dokler bo to smiselno. Toploto pridobljeno s sistemom KTPE se bo uporabljalo za pokrivanje osnovnih potreb po ogrevanju in sicer s površinskim (talnim) in radiatorskim ogrevanjem. Elektriko pridobljeno s sistemom KTPE pa se bo uporabljalo za poganjanje TČ voda-voda, ki bodo po potrebi dogrevale dovodni zrak v klimatih, torej za toplozračno ogrevanje.

Poletni princip delovanje, hlajenje:

Toploto pridobljeno s SSE uporabilo za predgrevanje oziroma neposredno ogrevanje ogrevne vode, ki bo poganjala absorpcijski hladilni sistem. V primeru viškov toplote, se bodo le ti shranjevali v sezonskem hranilniku toplote. V primeru pomanjkanja toplote, pa bo le to proizvajal sistem KTPE, čigar viški se bodo prav tako shranjevali v sezonskem hranilniku toplote. Osnovne potrebe po ohlajevanju objektov se bo zagotovilo s površinskim (stropnim) hlajenjem Elektriko pridobljeno s sistemom KTPE pa se bo uporabljalo za poganjanje TČ voda-voda, ki bodo po potrebi ohlajevale dovodni zrak v klimatih, torej za zračno ohlajevanje.